Da se čas nafte, premoga in plina izteka, da je konec poceni fosilne energije, se nas večina še ne zaveda v celoti. Prav tako marsikdo odmahne z roko, če začneš letošnjo sušo, lanske poplave ali povečane izpuste CO2 povezovati z vplivi človekovega delovanja na klimatske spremembe, da o dokazih za taljenje ledenikov in zviševanje morske gladine ne govorimo. Vendar so vsi našteti pojavi med seboj tesno povezani. Ker vodilni politiki Evrope dokazom verjamejo, je prišlo do znanih direktiv parlamenta EU glede zmanjševanja porabe energije ter do sprejemanja teze o Tretji industrijski revoluciji, ki je v teku. Prvo industrijsko revolucijo – od 1712 do 1830 – ki jo je povzročil izum parnega stroja in drugo – od 1875 do 1890 – posledico izumov telegrafa in motorja z notranjim izgorevanjem poznamo, kdaj pa se je začela tretja? [1]
Malokdo ve zanjo, saj je danes minilo šele tri mesece od njenega uradnega začetka 29. maja 2012, ki je nastopil na konferenci Evropske skupnosti v Bruslju z naslovom Misija rast – Evropa v uvajanju nove industrijske revolucije in pod vodstvom predsednika Evropske komisije Manuela Barrosa. Njen podpredsednik, g. Tajani je povedal:
»Danes je za vse nas dober dan, ker ta predstavlja začetek Tretje industrijske revolucije. Zdaj bodo evropski razgovori krenili preko omejevanja, naravnost v ustvarjanje rasti in delovnih mest. Moj slogan je: »Brez nove industrijske politike ni rasti in dela …« …..»prva industrijska revolucija je bila revolucija premoga in pare, druga, nafte. Ta, tretja pa je revolucija interneta in energije, vendar obsega veliko več ključnih področij, od surovin, proizvodnje, storitev, gradbeništvo, transport, informatiko, celo kemijo.«
Tretja industrijska revolucija se bo opirala na pet stebrov [2]:
- Prehod na obnovljivo energijo,
- Izgradnja disperznih lokalnih mini-elektrarn, (vključno tistih na privatnih hišah),
- Uporaba vodika in drugih tehnologij za shranjevanje energije,
- Poraba internetne tehnologije za medsebojno povezovanje mini-elektrarn,
- Prehod transportne flote na električna vozila.
Ko bodo vsi našteti stebri delovali združeno, bodo ustvarili nedeljivo tehnološko platformo, ki bo popolnoma spremenila svet.
Evropska unija se na to pripravlja že vse od devetdesetih let prejšnjega tisočletja. Rezultat tega prizadevanja je decembra 2008 s strani evropskega parlamenta sprejet in od junija 2009 veljaven Zakon o klimatskem in energijskem paketu. Ta zahteva, da – glede na stanje v letu 1990 – do leta 2020:
- za 20 % zmanjšamo porabo energije,
- za 20 % povečamo uporabo obnovljive energije in
- za 20 % zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.
Osnovna cilja zakona sta dva: prvi je čim prej vstopiti v post-ogljikovo dobo, kar pomeni obrniti trend naraščanja izpustov toplogrednih plinov navzdol, drugi pa je s preusmeritvijo v izrabo obnovljivih virov energije ustvariti milijone novih delovnih mest, kar je tudi vroča želja nas vseh, tako prebivalcev kot voditeljev naše države.
